Fotografija: iz odprtih virov
To lastnost je izoblikovala evolucija, sodobni stresni dejavniki pa jo še krepijo
Če ste opazili, da se pogosto osredotočate na negativne misli in se jasno spominjate najbolj neprijetnih trenutkov izpred let, dobro pa vedno pozabite, potem vedite, da to ni edinstvena osebnostna lastnost, temveč pojav, ki ga evolucijska psihologija dokumentira in preučuje že desetletja. Psiholog Mark Travers je v članku za Forbes opredelil tri glavne razloge, zakaj vaši možgani težijo k negativnosti, in vam povedal, kako se lahko s tem spopadete.
1. Možgani so se razvili tako, da dajejo prednost negativnim mislim
V preteklosti so imeli ljudje en sam cilj: preživeti, kar je pomenilo, da so bili pozorni na vse, kar bi jim lahko škodovalo. Opustitev potencialne nevarnosti je bila lahko smrtno nevarna, medtem ko je opustitev pozitivnih stvari, na primer lepega drevesa ali prijetnega zvoka, le redko imela resne posledice.
Še danes možgani zaznavajo družbeno zavrnitev, kritiko, finančne skrbi ali negotovost kot potencialno grožnjo preživetju.
“V glavi si lahko predvajate razdraženi ton sodelavca ali svojo napako, tudi ko ste fizično varni. V takem trenutku se je pomembno opomniti, da vas možgani ne poskušajo mučiti, temveč vas poskušajo zaščititi na najboljši možen način,” piše Travers.
2. Negativne misli poskušajo preprečiti negativne dogodke
Psihološke raziskave že dolgo potrjujejo našo težnjo, da si negativne izkušnje zapomnimo bolj živo kot pozitivne. Raziskave tudi potrjujejo, da negativne izkušnje povzročajo večjo aktivnost v možganskem centru za obdelavo informacij, zlasti v amigdali, ki daje prednost čustveno obarvanim spominom.
Socialni psihologi so tudi ugotovili, da ljudje izgubam pripisujejo večjo čustveno težo kot dobičkom.
Ta navada ne oblikuje le spomina, temveč spremeni odločanje, motivacijo in samopodobo, da bi preprečila izgube in druge negativne dogodke v prihodnosti.
Težava je v tem, da če si ne prizadevate aktivno opaziti in okrepiti pozitivnih izkušenj, bodo vaši možgani še naprej privzeto izbirali tisto, kar je narobe, namesto tistega, kar je prav, to pa lahko vodi v oblikovanje stalnega strahu v življenju.
3 – Negativne misli ustvarjajo čustvene povratne zanke
Študija iz leta 2014, objavljena v reviji Psychoneuroendocrinology, je pokazala, da je brskanje po negativnih mislih po stresnem dogodku napovedalo večji odziv kortizola na prihodnje stresne dejavnike. Možgani se prilagodijo pričakovanju nevarnosti (tudi če je ni) in se še močneje odzovejo, ko naslednjič zaznajo potencialno nevarnost.
Dobra novica je, da je te cikle mogoče prekiniti z usmerjenimi miselnimi navadami, možgani pa se lahko s ponavljanjem preoblikujejo. Raziskave potrjujejo naslednje prakse:
- Zavedanje in prizemljitev. Vadite opazovanje svojih misli brez presojanja. Ko opazite negativno razlago, se ustavite in se vprašajte: “Ali je to mogoče videti drugače?”
- Osredotočite se na hvaležnost in pozitivnost. Raziskave kažejo, da redno naštevanje stvari, za katere ste hvaležni, poveča aktivnost v predelih možganov, povezanih z dobrim počutjem, in zmanjša raven stresa. Če pozitiven trenutek v mislih zadržite 10-20 sekund, ga globlje zakodirate in s tem preprečite negativne predsodke.
- Kognitivno preoblikovanje. Uporabite tehnike kognitivne vedenjske terapije za preprečevanje negativnih atribucij. Vprašajte se: “Ali je to res sovražna namera ali le nesporazum?”.
